-
1 mistrustful
-
2 self-distrustful
[selfdistrʌstful]adjective -
3 trust
1. verb1) (to have confidence or faith; to believe: She trusted (in) him.) zaupati2) (to give (something to someone), believing that it will be used well and responsibly: I can't trust him with my car; I can't trust my car to him.) zaupati3) (to hope or be confident (that): I trust (that) you had / will have a good journey.) upati2. noun1) (belief or confidence in the power, reality, truth, goodness etc of a person or thing: The firm has a great deal of trust in your ability; trust in God.) zaupanje2) (charge or care; responsibility: The child was placed in my trust.) varstvo3) (a task etc given to a person by someone who believes that they will do it, look after it etc well: He holds a position of trust in the firm.) odgovornost4) (arrangement(s) by which something (eg money) is given to a person to use in a particular way, or to keep until a particular time: The money was to be held in trust for his children; ( also adjective) a trust fund) skrbništvo5) (a group of business firms working together: The companies formed a trust.) trust•- trustee- trustworthy
- trustworthiness
- trusty
- trustily
- trustiness* * *I [trʌst]nounzaupanje (in v), trdno upanje; zaupna oseba; kredit; depó, depozit; varstvo, skrbništvo, kuratorstvo; odgovornost, dolžnost skrbnika, kuratorja; obveznost, dolžnost; varovanec; dobrodelna ustanova, fundacija; economy trust, kartel, koncernin trust — v shrambi, deponiranon trust — na kredit; na pošteno besedobreach of trust — zloraba zaupanja, verolomstvoto commit to s.o.'s trust — zaupati komu v varstvoto give trust — odobriti kredit, dati na kreditto hold in trust for — hraniti, upravljati za (koga)to leave s.th. in trust with s.o. — zaupati komu kaj, dati v varstvoto place (to put) one's trust in — zaupati (komu), zanesti se na (koga)to watch over one's trust — paziti na osebo ali stvar, ki nam je zaupanaII [trʌst]transitive verb & intransitive verbverjeti (komu, čemu), zanesti se (in na); zaupati (komu), imeti zaupanje v; dati komu kredit; zaupati, poveriti (komu) (with s.th. kaj); trdno upati, pričakovati, verjeti ( that da), biti prepričan; upati si, tvegatido not trust him with your watch! — ne zaupaj mu svoje ure!trust him to say that! — to je tipično zanj!a man not to be trusted — človek, ki se nanj ne moreš zanestiI trust he is not hurt — upam, da se ni poškodovalto trust o.s. to s.o. — zaupati se komu, zaupno se obrniti na kogacan his word be trusted? — ali lahko zaupamo njegovi besedi?you cannot trust a child in the streets after dark — ne morete brez skrbi pustiti otroka na ulici, ko se začne nočitiI cannot trust you out of my sight — niti za hip vas ne morem izgubiti iz vida (iz bojazni, da ne napravite kake neumnosti)
См. также в других словарях:
sodíti — in sóditi im nedov. (ȋ ọ) 1. odločati o sporni, kazenski zadevi s sodbo: sodnik mora soditi po zakonu, pravično / imeti pravico soditi o življenju in smrti // v obravnavi ugotavljati resnična, odločujoča dejstva sporne, kazenske zadeve in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izkázati — tudi izkazáti kážem tudi skázati tudi skazáti skážem dov. (á á á) 1. napraviti, da postanejo namensko, sistematično zbrani podatki o čem znani: izkazati dohodke in izdatke; izkazati uspeh učencev v letnem poročilu / izkazati izgubo 2. publ. imeti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mésto — a s (ẹ) 1. naselje, ki je upravno, gospodarsko, kulturno središče širšega območja: mesto ima pet tisoč prebivalcev; mesto leži, se razprostira ob reki; porušiti mesto; stanovati, živeti v mestu; industrijsko, turistično mesto; mesto Celje, Trst; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
véra — e ž (ẹ) 1. zavest o obstoju boga, nadnaravnih sil: vera se kaže v različnih oblikah; tudi primitivni človek ni bil brez vere; ugotavljati izvor vere 2. sistem naukov, norm, vrednot in dejanj, obredov, v katerih se kaže zavest o obstoju boga,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaúpanje — a s (ȗ) prepričanje, da je kdo sposoben, voljen narediti, kar se pričakuje: z delom upravičiti zaupanje koga; delavci so izkušeni, zato uživajo zaupanje; poln zaupanja prositi koga za pomoč / imeti zaupanje vase // prepričanje, da je kdo pošten … Slovar slovenskega knjižnega jezika